Oblak v srcu

Na obali beli skali sama sem. V vodi rakca se igra, ta glej. V zaliv galeba sončna padeta z neba. Le v mojem srcu plava siv oblak. Kaj se skriva pod oblakom sivim tem? Grom in blisk na smeh poljubljeni. Še včeraj s tvojim si motorjem v šolo me Peljal, a danes druga ti na njem Sede. V zalivu na igrišču tam se fantje Žogajo. Zakliče Luška: "Fant, zdaj gol!" Uide žoga k meni, mu jo vržem v Objem, mi vzklikne: "Hvala ti, Deklica!" Naiva pogleda zdaj se srečata. Sem ta žoga mu naročil jaz. Prijazno on mi pove, žigne s toplimi Očmi, nato se z žogo v gol Zapodi. Žalostna na beli skali obsedim. Morje mi skrivnostno šepeta, Da v srcu včasih se podre peščeni Grad, A s tem se ne podre ti celi svet. Hej, mala fant nasmehne se mi s toplimi Očmi. Oblaki s srca mi Gre. Kot ura v stolpu mi srce veselo Tiketa, da svet je včasih grd, Včasih lep. Vedra vsa na beli skali sledi gudim. Morje mi skrivnostno šepeta, Da včasih pripodi v srce se siv, Težak oblak, a s tem se ne podre, A s tem se ne podre, a s tem Se ti še ne podrebo svet.